Bądż na bieżąco
iBookstore
Android app on Google Play
Lubię to
A programme by
Astronomsko napačna predpostavka
26 April 2012

Astronomi so desetletja predpostavljali, da lahko iz količine svetlobe, ki prihaja iz neke galaksije, sklepajo o tem, koliko zvezdne snovi ta galaksija vsebuje, iz tega pa ugotovijo, koliko zvezd je v njej. Nedavno pa je skupina astronomov to predpostavko preizkusila in ugotovila, da merjenje sija galaksije ni dober način za štetje njenih zvezd.

Najprej so astronomi opazovali veliko število galaksij, da so ustvarili natančne 3D modele gibanja zvezd v njih. Nato so te informacije vstavili v močan ‘super-računalnik’, da bi ugotovili koliko zvezdne snovi v resnici je v teh galaksijah. S pomočjo super-računalnika so ugotovili, da imajo nekatere najstarejše galaksije v vesolju trikrat več zvezdne snovi, kot so napovedali na podlagi njihovega sija.

Toda zakaj ta zvezdni material ne sije? “Galaksije lahko vsebujejo ogromno število majhnih zvezd,” pravi astronom Michele Cappellari. Take majhne zvezde ne oddajajo veliko svetlobe, vendar pa skupaj lahko prispevajo veliko zvezdne snovi. Dodaja še, da se lahko nekaj zvezdne snovi porabi za to, da iz nje nastanejo planeti. (Tako kot so planeti v našem Osončju nastali iz istega oblaka plina in prahu, iz katerega je nastalo Sonce.) Nekaj zvezdne snovi pa bi se lahko skrivalo tudi v mrtvih zvezdah, ki ne sijejo več.

Michele je nad novim odkritjem navdušen in pravi:“To nam razkriva, kako veliko stvari še lahko odkrijemo o tem, kako so se galaksije in zgodnje vesolje razvijali.”

 

Cool dejstvo

Najmočnejši super-računalnik na svetu je hitrejši od 28.000 Sony PlayStation 3s konzol skupaj!

Więcej informacji

astronlogo 

To je otroška verzija novice ASTRON

Share:

Printer-friendly

PDF File
1,3 MB